Ee ki prevajalec dela

Delo tolmaèa je izredno pomembno in odgovorno delo, saj je nujno, da se med seboj prena¹a obèutek izra¾anja pijaèe. Zato ne zahteva toliko ponovitve besede za besedo, kot je bilo povedano, temveè prena¹anje pomena, vsebine, bistva izraza in potem nenavadno veèje. Tak¹ne ¹ole imajo veliko prostora v komunikaciji in razumevanju ter v svojih motnjah.

Konsekutivno tolmaèenje je sam naèin prevajanja. Kaj, torej, za vrsto prevajanja, tudi, s èim se povezujejo v domaèi specifiènosti? Ko govorimo iz glave, prevajalec poslu¹a doloèeno skupino te pozornosti. Nato lahko vodi zapiske in morda se samo spomni, kaj ¾eli govoriti govornik. Èe ta zakljuèi en vidik va¹e pozornosti, potem je vloga prevajalca, da prenese svoj razum in naèelo. Kot sem ¾e omenila, ne potrebujem trenutnega doslednega ponavljanja. To mora biti edina stvar, ki prina¹a obèutek, zgodbe in kraj izra¾anja. Po ponavljanju govornik razvije izjavo in jo ponovno razdeli na trajne znaèilnosti. In vse se dogaja sistematièno, dokler ne re¹imo odgovora ali odgovora sogovornika, ki vodi v dostopnem slogu, in njegovo vpra¹anje je motivirano in prakticirano s ¹tevilom ljudi.

Ta vrsta prevajanja naèrtuje njene prednosti in slabosti. Pomanjkljivost je nedvomno, da se premika redno. Fragmenti izrekanja, vendar lahko ti konteksti razbijejo nekaj pozornosti in se pripravijo na komentarje. S prevajanjem nekaterih besedil se lahko zlahka raztresete, nekaj pozabite ali pa samo premagate ritem. Vsi pa lahko spoznajo vse in komunikacija se ohrani.